AKUSTIKA V DVORANI
|
Gledališča, kinodvorane, večnamenske dvorane, ipd… so prostori, kjer je akustika bistvenega pomena za kvalitetno spremljanje dogajanj, ki se izvajajo v njih. Vendar v slovenski zakonodaji akustika tovrstnih objektov ni obvezna sestavina projektne dokumentacije. V praksi to pomeni, da se akustiko v fazi projektiranja prepogosto zanemarja, akustika je zato prepuščena naključju in le redko se zgodi, da je po izvedbi ustrezna za izvajanja, katerim je namenjena.
Sanacije so običajno povezane z visokimi stroški. Kvalitetne kulturne prireditve, ki se odvijejo v neprimernem okolju, izgubljajo svojo kvaliteto, v ekstremnih primerih pa so artikulacijske izgube tako velike, da je izvajanje povsem nerazumljivo. Občinstvo se v primerih, kadar so artikulacijske izgube prevelike počuti nervozno in utesnjeno. Kadar pa je akustika ustrezna, je počutje ugodno in občinstvu je omogočeno, da se vživi v prireditev oz. v izvajanje. KRITERIJI KVALITETE AKUSTIKE Odmevni čas - RT (100 – 5.000 Hz) Jasnost govora C7 (500 – 4.000 Hz) Jasnost govora C 50 (500 – 4.000 Hz) Jasnost glasbe C80 (500 – 4.000 Hz) Artikulacijske izgube – ALCons Indeks razumljivosti (Ra)STI |
|
|
| Podrobnejša razlaga zgoraj navedenih pojmov in izračun je numerično obdelan v naših akustičnih projektih.
|
|
||
| ODMEVNI ČAS – RT
Kot najpomembnejši parameter akustike prostora je odmevni čas RT (op. reverberacija), ki pomeni čas v katerem se zmanjša nivo hrupa po ugasnitvi vira hrupa za 60 dB. Velja omeniti, da priporočeni odmevni časi niso enaki za vse zvrsti izvajanj. V primeru glasbenih izvajanj so zaželeni nekoliko daljši odmevni časi, saj v tem primeru glasba zveni bolj spevno, mehko, ipd… kar pa ni toliko ustrezno v primeru govornih prireditev, saj se s povečevanjem odmevnega časa povečujejo artikulacijske izgube (op. povečuje se nerazumevanje besedila). |
|
||
|
|
|||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
| VPLIVI NA AKUSTIKO
Deloma vpliva na akustiko sama oblika prostora, v pretežni meri pa akustične lastnosti materialov, ki so nameščeni na stenske in stropno/talne konstrukcije oz. t.i. absorpcijski koeficient. Ker idealnega odmevnega časa v praksi ni mogoče zagotoviti zgolj z enim tipom oblog, se le-te kombinirajo, tako po površini kot tudi po svojih akustičnih lastnostih. Le celota skupaj zagotavlja želeno akustiko. Velja omeniti, da se akustika načrtuje za cca 70 ÷ 80% zasedenost prostora z občinstvom. Prisotnost ljudi v prostoru bistveno spremeni akustiko prostora. Prazni prostori brez občinstva so mnogo bolj odmevni kot prostori polni ljudi. Le-ti s svojimi oblačili predstavljajo znatno površino absorpcije (op. človeško telo cca 1,2 m2). |
|
||
|
|
|
|
|
| TIPI AKUSTIČNIH OBLOG |
|
|
|
| Zvočni absorberji
Namensko za dušenje določenega dela frekvenčnega spektra. Glede na frekvenčno območje katerega je potrebno dušiti je na razpolago več vrst absorberjev. • Delovanje po načelu vpijanje zvoka v porozne materiale oz. nekateri tudi na osnovi resonančnega principa (Helmholtz). |
Zvočni difuzorji
• Delovanje po načelu odboja zvoka od materialov višje gostote • Namensko za ustvarjanje homogenega difuznega zvočnega polja v prostoru. |
Ploščni resonatorji
Namensko za dušenje nizkih frekvenc – ciljno projektiranje 100 – 300 Hz Pri ploščnih resonatorjih je resonančna frekvenca odvisna od površinske mase plošče in njene razdalje od stene (stropa). |
|
| PRIMER AKUSTIČNE SANACIJE VEČNAMENSKE DVORANE
V slovenskem prostoru je ogromno objektov v katerih se nahajajo prostori za kulturne in podobne prireditve. Le-te običajno akustično niso obdelane. Ponekod so njihovi upravljavci slabe akustike zavedajo in pristopijo k njeni sanaciji. Za zagotovitev kvalitetne sanacije akustike dvorane naše podjetje k vsakemu projektu pristopi s sledečimi koraki:
|
|
|
|
|
|
|
|
|